Stabilizacija rame

Stabilizacija rame

Artroskopija je minimalno invazivna tehnika, saj se z uporabo kamere pregleda sklep in se z zasebnimi vhodi naredi tudi terapijski poseg. Prednosti artroskopije prek odprtih tehnik so hitrejša rehabilitacija, manjše postoperativne bolečine in boljši estetski rezultati.
 
Stabilnost rame omogoča njena kostna anatomija, potem ligamenti (glenohumerali - ki so ujeti na lopatici in na kosti nadlakti), sklepna kapsula in gleonidalni labrum (rob hrustanca, ki obdaja sklepno površino na lopatici). Ramenska nestabilnost je lahko akutna ali kronična; travmatična in atravmatska; spredaj (najpogostejša, v približno 95 % primerov) , spodaj, zadaj, večsmerna. Pri izpahu (luksaciji) rame je lahko zdravljenje konzervativno (ortoze, fizikalna terapija), vendar pa je pogosto potrebno tudi kirurško zdravljenje.
 
Čim mlajši je bolnik in če je izpah rame posledica travme, bo najverjetneje potrebno kirurško zdravljenje. Ramenska stabilizacija poteka artroskopsko, ko se s pomočjo kostnih sider okrepi ligamente in labrum.
 
Rehabilitacija zajema prve 4 tedne nošenja ortoze in zunanje rotacije ramena do 0 stopinj. Nato lahko v naslednjih štirih tednih sledijo raztezne vaje, vaje razgibavanja nad glavo ter vadbe zunanje rotacije ramena, vendar največ do polovice vrednosti zdrave strani. Po 3 mesecih sledijo vaje za krepitev mišic. Polna aktivnost, kontaktni športi brez omejitev so dovoljeni približno 6 mesecev po operaciji. Pri nekaterih bolnikih se dela tudi odprta stabilizacija rame (kostna operacija). Ta se izvaja samo pri večjih poškodbah in ko je prišlo do poškodbe kosti pri izpahu rame ter včasih v primeru reoperacije.
 


Sodelovanje z zavarovalnicami

Ta stran uporablja piškotke, da bi zagotovila boljšo uporabniško izkušnjo. Če želite še naprej uporabljati to spletno mesto, kliknite "Strinjam se". Nastavitve piškotka lahko nastavite v spletnem brskalniku in lahko izveste več o politiki zasebnosti tukaj. Strinjam se