Member of Arsano Medical Group

Predoperativna priprava in anesteziološki postopki


Za prijetno bivanje v naši bolnišnici in uspešno izvedbo načrtovanega kirurškega posega je zelo pomemben način spoznavanja bolnikov, ki se pripravljajo na operacijo z osnovnimi anesteziološkimi postopki ter nadzorom po operaciji, kot tudi z morebitnimi stranskimi učinki in zapleti.




PREDOPERATIVNA PRIPRAVA PACIENTA

Priprava se začne v trenutku odločitve pacienta za operacijo, ki temelji na razgovorih z ortopedom naše bolnišnice. V razgovoru z vodjo bolnišnice bolnik dogovarja termin operativnega posega in dobi vse podatke, potrebne za kakovostno in popolno predoperativno pripravo. Med drugim, odvisno od vrste načrtovanega kirurškega posega, bolnik prejme seznam potrebnih laboratorijskih preiskav, diagnostičnih testov, katere mora opraviti v času priprav na operacijo. Le ti ne smejo biti starejši od 15 dni, v primerjavi s predvidenim datumom operacije.

Zaželeno je, da bolnik rezultate preiskav (razen RTG slike) dostavi v bolnišnico pred prihodom (po faksu, e-pošti, pošti, itd.). Bolnik izpolnjuje "Vprašalnik o zdravstvenem stanju", kjer vpisuje informacije o preteklih boleznih in operativnih posegih ter možnih alergijah in zdravilih, ki jih jemlje. Na podlagi teh podatkov, kakor tudi rezultatov navedenih testov, katere je potrebno dostaviti pred prihodom v bolnišnico (po faksu, e-pošti, pošti), anesteziolog določi potrebo po eventualno dodatnih specialističnih pregledih, diagnostičnih in laboratorijskih preiskavah.
 
PREDOPERATIVNI ANESTEZIOLOŠKI PREGLED

Kmalu po sprejemu v bolnišnico anesteziolog izvede predoperativno preiskavo in na podlagi svojih ugotovitev, kot tudi drugih podatkov o bolnikovem zdravstvenem stanju (dosedanje bolezni, zdravila, alergije, rezultati laboratorijskih in drugih izvidov), ocenjuje zdravstveno pripravljenost za načrtovano operacijo. Med razgovorom in pregledom anesteziolog bolnika spoznava z metodami anestezije, njihove prednosti in slabosti ter potencialnih tveganjih in stranskih učinkih. Ob upoštevanju zdravstvenega stanja in potreb načrtovane operacije anesteziolog predlaga optimalen način anestezije, na podlagi katerega pacient sprejme končno odločitev.
 
ANESTEZIJA

Glavni cilj anestezioloških postopkov je odprava bolečine in nelagodja nekaterih diagnostičnih in kirurških posegov. To je mogoče doseči z uporabo različnih metod. Moderna anesteziološka oprema omogoča popoln vpogled v delovanje vseh vitalnih organov, ki bistveno zmanjšujejo tveganje anestezije. To je zelo pomemben cilj anestezije in zagotavlja optimalne pogoje za delo kirurga. Zaradi tega je včasih postopek izbire metode anestezije zožen.

Obstajata dve osnovni vrsti anestezije: splošna in regionalna/lokalna anestezija.
 
SPLOŠNA ANESTEZIJA (NARKOZA)

Splošna anestezija je stanje telesa, podobno globokemu spancu, v katerem pacient ne čuti nobene bolečine ali drugih zunanjih dražljajev. Začne se z dajanjem intravenozne infuzije bolniku in vbrizgavanjem hitro delujočega sredstva za uspavanje ter se nadaljuje z dajanjem močnega analgetika in različnih anestetikov. To stanje se ohranja skozi celoten čas operacije. Pomagala, ki se uporabljajo za zagotavljanje oskrbe s kisikom, in če je potrebno, anestezioloških plinov, sta: maska, ki se postavlja na nos in usta pacienta in maska, ki se postavlja pred vhodom v dušik in cevjo, ki je vstavljena v dušik (endotrahealna anestezija). Po zaključku diagnostičnega ali operacijskega posega anesteziolog ustavi dodajanje anestetika in bolnik se zbudi. Ker se posebna pozornost posveča preprečevanju in zdravljenju bolečine, večina bolnikov po bujenju ne čuti bolečine. Naziv slike Bolnike se po anesteziji namesti v sobo za bujenje, kjer jih še naprej nadzoruje strokovno osebje do trenutka, ko anesteziolog presodi, da je bolnik povsem buden in so vitalne funkcije normalne in stabilne.
 
LOKALNA/ REGIONALNA ANESTEZIJA

Ta vrsta anestezije se imenuje ''anestezija področja kirurškega posega''. Zdravilo (lokalni anestetik) se vbrizga neposredno v operacijsko polje ali blizu živca, ki oskrbuje operativno področje.

Na ta način je mogoče popolnoma odstraniti občutek bolečine in se hkrati izogniti dajanjem drugih zdravil, anestetikov in analgetikov v kri, kot tudi njihov vpliv na delovanje celotnega organizma. Za razliko od splošne anestezije lahko med lokalno ali regionalno bolnik ostane buden med postopkom, govori z operaterjem in včasih sodeluje pri sprejemanju odločitev na podlagi na novo odkritih pogojev, ki jih ni bilo mogoče napovedati pred operacijo. Prav tako je možno, da uživajo v glasbi po svoji izbiri z uporabo priloženih slušalk. V kolikor bolnik ne želi poslušati in videti, kaj se dogaja v operacijski sobi med operacijo, to ni razlog, da ne bi izkoristil vse prednosti regionalne/lokalne anestezije.

Po dajanju lokalnega anestetika je lahko bolnika uspavati z blažjim sedativom in ga zbuditi po posegu. Opozoriti je treba, da injekcija lokalnega anestetika v večini primerov ni bolj boleča od vboda igle med odvzemom krvi. Prednosti te vrste anestezije so številne, predvsem se svetuje starejšim bolnikom, pljučnim in večinoma srčnim bolnikom.
  • pred anestezijo morajo biti tešči, kar pomeni, da ne smejo jesti ali piti, da ne bi prišlo do razlitja želodčne vsebine v pljuča. Praviloma se vsaj 6 ur pred postopkom ne sme jesti in 2 uri prej piti tekočino. Zaželeno je, da se 1-2 uri pred anestezijo ne kadi.
  • za zdravila, ki jih redno jemljejo, se morajo posvetovati z anesteziologom, vendar se praviloma ne ustavlja vsakodnevne terapije. Vsa zdravila morajo prinesti s seboj v originalni embalaži.
 
Te smernice na splošno veljajo, kadar je postopek predviden v lokalni ali regionalni anesteziji.
 
 
IZOGIBANJE TRANSFUZIJE TUJE KRVI

Naša bolnišnica je ena izmed tistih, ki ima v uvidu tveganja in zaplete, kot tudi strah bolnikov prejemanja krvi nekoga drugega, zato posebno pozornost posvečamo temu, da se prepreči takšna transfuzija. Usklajeno delo celotne ekipe, kakor tudi uporaba enega od najboljših pripomočkov za avtotransfuzijo (aparat, ki pacientovo kri, ki se neizogibno izgubi med operacijo, pripravi za ponovno vračanje bolniku), je pogostost potrebe za prejemanje krvi nekoga drugega med vgradnjo proteze kolka v naši bolnišnici zmanjšala na manj kot 5%.
 
KATERI ZAPLETI IN STRANSKI UČINKI SE LAHKO POJAVIJO MED ANESTEZIJO?

Nobeden od medicinskih postopkov ni popolnoma neškodljiv. Vrsta in resnost osnovne bolezni, morebitne spremljajoče bolezni, starost in življenjske navade ter drugi dejavniki določijo veličino tveganja. Resni zapleti med anestezijo so praviloma zelo redki, tudi pri zelo težko bolnih pacientih. S stalnim spremljanjem vitalnih funkcij lahko zdravnik anesteziolog takoj prepozna vsak motnjo in tako lahko zelo hitro začne zdraviti.
Splošni stranski učinki in zapleti vključujejo:

  • modrice na mestu intravenske infuzije (kanile) in drugo cevko (kateter);
  • senzorične motnje zaradi kožnih živčnih poškodb (poškodbe so večinoma neškodljive in kratkotrajne in jih je mogoče enostavno zdraviti);
  • okužbe na mestu injiciranja v kožo (večinoma se uspešno zdravijo);
  • poškodbe kože in mehkih tkiv (podkožnega tkiva, mišic), draženje živcev in žil kot posledica vbrizgavanja zdravil pred, med in po posegu (običajno se uspešno zdravijo, v neugodnih primerih lahko povzročijo dolgotrajne motnje, kot so brazgotine in bolečine);
  • zelo redko se povzroči poškodbo živca z motnjami čutil, izpad zaradi pritiska ali zaradi iztezanja pri položaju, ki je nujno potreben za poseg (običajno mine čez nekaj časa);
  • včasih slabost in bruhanje, najpogosteje zaradi zdravil proti bolečinam;
  • nevarnost polivanja želodčne vsebine v pljuča z poznejšim razvojem pljučnice (še posebej izrazito v primeru neskladnosti s prepovedjo hrane in pijače);
  • blage alergijske reakcije (reakcije preobčutljivosti) na anestetike in druga zdravila, ki se kažejo v obliki srbenja in izpuščajev na koži;
  • hude alergijske reakcije, zatečena sluznica grla, izpadi delovanja srca in motnje v krvnem obtoku, motnje dihanja in krči so redki, vendar zahtevajo intenzivno zdravljenje in lahko povzročijo trajne poškodbe zaradi nezadostne prekrvavitve organov (npr. možganske poškodbe, bolezni ledvic, itd);
  • redki krvni strdki ali zapora krvnih žil (npr. pljučna embolija, možganska kap, srčni infarkt), kar lahko povzroči poškodbe organov zaradi nezadostne oskrbe krvi. Ker je pri ortopedski kirurgiji rahlo povečano tveganje za nastanek krvnih strdkov, pogosto svetujemo uporabo zdravil za njihovo preprečevanje (preventiva tromboze). Ta zdravila se dajejo v obliki zelo tanke injekcijo v kožo trebuha.

POSEBNI STRANSKI UČINKI IN ZAPLETI PRI SPLOŠNI ANESTEZIJI (NARKOZA)
  • težave pri požiranju, hripavost, poškodbe glasilk kot posledica poškodbe grla ali dušika pri vstavljanju cevi, ki so večinoma prehodne in praviloma ne potrebujejo zdravljenja;
  • poškodbe zob, zobnih vsadkov oziroma protez, izguba predvsem majavih zob in/ali pri parodontozi;
  • redko motnje delovanja srca, krvnega obtoka ali nenadno izredno povišanje telesne temperature (maligna hipertermija) zaradi uporabljenih anestetikov in drugih zdravil. To lahko povzroči poškodbe pomembnih organov (npr. možganov) in zahteva intenzivno zdravljenje.
POSEBNA POZORNOST JE POTREBNA TUDI PO ANESTEZIJI

Brez oklevanja je potrebno nemudoma obvesti svojega zdravnika, če se po anesteziji pojavijo motnje dihanja ali krvnega obtoka, nenavadne motnje zavesti, pojavov, kot so krči ali nenadna motnja čutenja v rokah ali nogah.
 
Po splošni anesteziji je precej običajno, da se bolnik še nekaj časa počuti utrujen in zaspan. To stanje lahko, odvisno od vrste anestezije, traja nekaj ur po odhodu iz sobe za bujenje in ne predstavlja razloga za skrb.

Naša bolnišnica je opremljena s sodobnimi napravami, ki omogočajo stalen vpogled v vitalne funkcije bolnikov v času bivanja v bolnišnici in tako zelo visoko stopnjo varnosti. Po določenem času, v odvisnosti od vrste anestezije in kirurškega posega, bolnik previdno začne piti tekočino in jesti majhne obroke. Z vrsto prehrane in prehranjevalnimi navadami jih spoznava medicinsko osebje.

Če bolnik zapusti bolnišnico v 24 urah po posegu, mora nekdo njegovih bližnjih priti po njega. Potrebno je zagotoviti oskrbo na domu za čas, ki ga zdravnik priporoča. Zaradi poznejšega jemanja zdravil ter zaradi omejenih funkcij na določenih delih telesa zaradi regionalne anestezije, je priporočljivo, da se šele po 24 urah bolnik spet aktivno vključi v cestni promet oziroma vozi vozilo, kolo ali stroje.


Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in funkcionalnosti. Več o tem